Biološki odpadki

Ravnanje z biološkimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), ki gospodinjstvom nalaga strogo ločevanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od ostalih komunalnih odpadkov. Pomije je prepovedano mešati z drugimi odpadki (npr. z mešanimi komunalnimi ali biološkimi odpadki), prav tako jih je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.

Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tisti, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe proti plačilu v posebnem zabojniku. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki je prav tako prepovedano.

Biološke odpadke lahko oddate v zabojnik za biološke odpadke le v biorazgradljivih in papirnih vrečkah ali časopisnem papirju in ne v plastičnih vrečkah. Odpadki ne smejo biti v tekočem stanju.

Navodila za kompostiranje

Kompost je polnovreden humus, ki ga iz organskih kuhinjskih in vrtnih odpadkov ustvarjajo drobcena živa bitja.

Kompostiranje pomeni:

vračanje organskega materiala v naravo
pridobivanje naravnega gnojila
izboljšanje tal zaradi pospeševanja talnega življenja in zaradi boljšega zbiranja vode
z majhno porabo dela zmanjšanje količine odpadkov za cca. 30 %

Kako postaviti hišni kompostnik?

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavimo ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Kakšna je tehnika pravilnega hišnega kompostiranja?

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

Pri kompostiranju načeloma niso potrebne dodatne snovi. Če pa nameravate svoj kompost načrtno uporabiti npr. za pridelovanje zelenjave, ga lahko izboljšate z dodajanjem posušenega kokošjega in govejega gnoja ali zeliščne gnojnice. Kamninski prah pospešuje trohnenje in veže morebitne vonjave.

Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. S kompostiranjem nastane polnovredni humus, ki ga lahko koristno uporabite na domačem vrtu, cvetlični gredici, sadovnjaku ali vinogradu.